Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj ali pa leto vpišete ročno od 1583 pa vse do leta 8702, v Sloveniji, v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem, v Nemčiji, v Franciji, V Švici, v Belgiji, v Luksemburgu, v Lihtenštajnu, na Nizozemskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozov na delo, dohodnino....
|
je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik. Ta praznik se imenuje v srbski pravoslavni cerkvi Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih cerkvah pa Marijino zaspanje (npr. rusko: Успение Богородицы). V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, je ta praznik seveda na 15. avgust po njihovem koledarju (28. avgusta po našem - gregorijanskem koledarju). Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan (ne velja za vse). Slovenski kristjani na ta dan množično romajo na Brezje na Gorenjskem, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico. (vir:wikipedija)je slovenski praznik, ki ga praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je državni praznik v Republiki Sloveniji, ne pa tudi dela prost dan. Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. (vir:wikipedija) |
|
-
dela prost dan
- dela ni prost dan
- državni praznik