Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj ali pa leto vpišete ročno od 1583 pa vse do leta 8702, v Sloveniji, v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem, v Nemčiji, v Franciji, V Švici, v Belgiji, v Luksemburgu, v Lihtenštajnu, na Nizozemskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozov na delo, dohodnino....
|
V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo da se spomnimo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastimo. (vir:wikipedija)Namen dneva znanosti je: - povečati prepoznavnost znanosti, - jo še bolj približati slovenski javnosti, - krepiti znanje kot eno temeljnih vrednot slovenske družbe. Znanje je ključno za razvoj družbe in države, vendar znanstvenoraziskovalni in inovacijski dosežki v širši javnosti niso dovolj prepoznani. Zato je znanosti na državni ravni treba dati večjo veljavo. Slovenske raziskovalke in raziskovalci dosegajo rezultate, ki so pomembni in odmevni v svetovnem merilu in bistveno prispevajo k promociji Slovenje v svetu, a so njihovi dosežki nemalokrat bolj prepoznani v tujini kakor doma. Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2025. Dan znanosti v Sloveniji ni dela prost. .Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2005. Dan Rudolfa Maistra v Sloveniji ni dela prost. (vir:wikipedija) |
|
-
dela prost dan
- dela ni prost dan
- državni praznik