Prazniki in dela prosti dnevi, za 5 let naprej in nazaj ali pa leto vpišete ročno od 1583 pa vse do leta 8702, v Sloveniji, v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem, v Nemčiji, v Franciji, V Švici, v Belgiji, v Luksemburgu, v Lihtenštajnu, na Nizozemskem in za vsak mesec izračun delovnih dni. Za Slovenijo in Avstrijo tudi izračun delovnih ur na mesec in prazničnih ur. Zelo priročno za obračun plač, kilometrin, prevozov na delo, dohodnino....
|
je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem. (vir:wikipedija) |
|
-
dela prost dan
- dela ni prost dan
- državni praznik